Mark 14

Monó gizapa vete Izesuni apilinigi lova gizamó

(Mat 26:1-5; Luk 22:1-2; Zon 11:45-53)

1Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigú lulu vizemi peleti niaká a holisi alitokago, gamena lositá ha nego, guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí-ikimiaká vegi keza láa liki lamó: 2Vegenalite lova napa ali utó iki lipilikatanazo, holisigú nene Izesuni apelemitune. Lá onoinazo, asuguná oko Izesuni agizató aleko apele hilitune liki gakó liki liake nenémini gapomú vitagá amó.
1 Gá 12:1-27


Petania numutoka Izesuni anuva lamanaki uveli holotamó

(Mat 26:6-13; Zon 12:1-8)

3Lá noigo Izesú nene Petania numutoka noike Saimon eza halamé netá gizaleake minake zoka vémini numukú iteko nosánetá noko noigo, vená makolímo gehanigitana goni aleake, agepáa zeko ategeake áminagú nene anuva lamanaki uveli agulizá nalita nene meinava iteko mina netá nene Izesuni gotolaló leketamó. 4Lá okago, ve lugáate mulúikú golesa okago, kezáitoka lamó: Uveli lamaná nene nanamú latila ive. 5Ámina uveli nene hanuva minalina meinaváa moni 300 kina alekinake gohogó vegená kumutiline. Liki liake gahá amikago, 6Izesú geleake láa loko lo kimimó: Ahulitalo. Nana igo gena gakó li nameve. Vená imanémo netá lamaná alenimikago etokave. 7Gohogó vegená keza lekelitoka gamena hána miniliki viki minanigi anazo, kelémo lamaná itune liki nene kilími lamaná itamóza, neza lekezagi minoloko voko minaminogo uve. 8Ezáa loló itove loko agata gili netá nene loló okave. Alika nénisi helekugo gonosi milimiligú gale zinitatakumú agata geleake nugupeló anuva lamanaki uveli holonimikave. 9Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó mikasiuka není gakó lamaná imane li utó iki li kimitató li kimitató nene imane venalímini mogonamú gili zagitave liki eza loló oneta sunimuki li kiminigave, loko limó.
3 Luk 7:37-38
,
7 Gapo 15:11


Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó

(Mat 26:14-16; Luk 22:3-6)

10Lá okago, Izesuni izegipala zuha keikutí ve makó agulizá Zutá eza Kaliotó apatotí ve nenémo guguni giziaká ve napa niatoka vike Izesuni amimika loko alémoko oko likigizakú ahulatove loko lo kimimó. 11Lo kemekago, giliake, mulúikú lamaná okago, age nonó lá oko gimitune liki Zutani agómulaló li hutikago, geleake Izesuni amimika linogo amapani molamó.

Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó

(Mat 26:17-25; Luk 22:7-14, 21:23; Zon 13:21-30)

12Lulu vizemi peleti niaká a holisímini ganá gamena nene avóikini asenini zeketakumú gili minake sipsip iza akaleva apiliaká a gamenaló nene, izegipala zuhate Izesuni loká itake lamó: Asenini zeketakumú gele minoaká holisímini nosánetá nene hiláauka viki ali vavá initatave loko nolane. 13Liki likago, izegipala zuhagutí ve lositá nene nokimisilike láa loko lo kimimó: Zelusalega nanitisiko ve makó eza paisele somo nagamilagi geheneike gapoló hotu nilikima nene ámina ve ámegetiki vilizo. 14Lá iki viki ámina ve nene numukú itekiko numuni amelahini láa liki li amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi asenini zekimiaká nosá natuni numuni agika hiláauka neve loko lokago nousive. 15Liki likisiko, numuni agika veletó nego netá matá avilisá ohá lekelepizekiko neneló nosánetate ali vavá ilizo. 16Loko lo kemekago, izegipala losima keza gili alikasike taoniló vi anitikasike ánigasimó nene Izesú lo kimimómáminoko nego ánigikasike asenini zekimiaká holisímini nosá ali vavá asimó.

17Lá ikasigo, límugusi zekago, Izesú nene izegipala zuha 12-agi ali nupa iake, 18nosánetá niki niake, Izesú láa loko limó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelikutí nosánetá nonuhakutí ve makolímo nimimika linogo ive. 19Loko lokago, keza miluma nigeleke hamopamó li amiki nenikumú nolape. 20Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Ve 12 lekelikutí hamó lapegutí peleti nagamí zeko natíi ve nenémove. 21Okulumakutí lumu ve gihila nenikumú monó gotolaú luhuva gizinamómámini oko hilito gapogú novumóza, nimimika loko nelémoko viti vema agae, lihima sipisi alinogo ive. Izolaho aí getamilina nene vávani oko minaline, loko limó.
18 Age 41:9


Lepa nosá apí oko kimimó

(Mat 26:26-30; Luk 22:15-20; 1 Koli 11:23-25)

22Nosánetá ninake Izesú nene peleti aleake Ómasi agepoka loake gitegeko nokimike láa loko limó: Aliki nalo. Imane není mémeláne neve. 23Loko loake vain goni aleake Ómasi agepoka loake, kemekago, nenegutí mukitó ninago, 24láa loko lo kimimó: Lo múnaheaká gakolímini golaníne nene vegená mukikumule loko lekitomó imane neve. 25Lamaná lo likimitoze, gililo. Vain gihilagutí goha naminake minoloko vinake Ómasímini agulizaki vetipo loló oleketato gamena nene vain nagamí haitolímini natove, loko limó.
24 Gá 24:8; Zel 31:31-34


Izesuni Pitá egamega otatikumú lo utó imó

(Mat 26:31-35; Luk 22:31-34; Zon 13:36-38)

26Láa loko lokago, monó nama makó liake limiake, Olivi agoka agisauka anitiake, 27Izesú láa loko lo kimimó: Monó gotolaú nene Ómasímo li gakó nene láa liki luhuva gizinamóma neve: Gizapa ve apelekugo sipsip iza nene hutilí iki golisi inigave. Liki gizinamóma nenazo, lekeza mukitó není visilinitanigave. Lá onoitimóza, 28helekugo goha nelémo otekiko, Galilaia mikasiuka goí o likiminogo uve. 29Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Neza viselegetamitove. Keza mukitó gele alévolé oakáini nene gologolo sokikoma nénisi nene lá aminogo uve. 30Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lamaná lo gimitoze, gelezo. Itína holugú nene okolohomámo anó losi molonamiko nenikumú ánigamuve loko gamena losive makole egamega onetanogo ane. 31Loko lokago, Pitá pigi vizeko limó: Neza geikumú egamega ogetaminogo uve. Nipili hilinigi niko, gezagi helekusigoma nene lá ogetaminogo uve. Loko lokago izegipa zuha mukitó keza alími vatí ake ámina gakokó lamó.
27 Zak 13:7
,
28 Mat 28:16


Izesú Gesemane zazuhagú Ómasiloka limó

(Mat 26:36-46; Luk 22:39-46)

32Lá ikago, apá makó agulizá Gesemane loko neneló vi anitiake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló niko neza voko Ómasiloka litoze. 33Loko loake, Pitanigi Zemusinigi Zoninigi kelémoko voake, Izesú nene mulunagú peisi nozigo miluma geleake, 34láa loko lo kimimó: Mulúnegú gónupa geake hilitomó noize, lekelisi nene imaneloka miniki gizapa iki minalo. 35Loko loake, koma minomo novike mikasigú agoka nohizike Ómasiloka láa loko limó: Aménega, genavagi gihito netá imane gelekako nivilege vitive loko noluve. 36Loko nolike láa loko limó: Aménegamaka, geza mukí netá loló itove loko gagata gilitani netá nene vávani okogó loló itanimó nenazo, genavagi gihinitata netá imane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza, není nigikaloka molamoko geí gigikaloka nelémo molatane loko noluve. 37Loko loake, oake izegipala zuha ánigamó nene, kovó akinago ánigoake, Pitani alémo otike láa loko lo amimó: Saimon geza akonape. Geza gamena koma gizapa oko ote minamitape. 38Lekemekú milatakumú gopa ikatanaze, gizapa iki miniki Ómasiloka liki minalo. Likigikámo vávani noimóza, lukugupémo gena noive. 39Loko lo kemeake, goha vike ámina gakó like Ómasiloka loake, 40atiginá oko ánigamó nene, kogómula ahihí okago kovó akinago ánigamó. 41Lá okago anotó aliki li amita gakokumú vitagá amó. Goha ago nene losive makole okago, Izesú lo kimike limó: Lekeza lakavasú viziki hanuva aki niminahe. Ánesile. Gilinahe. Okulumakutí lumu ve gihila neza lihimáinigi vetini kigizakú nimimika liki nilími milata gamena mota alitokave. 42Otilo, mota vitunize. Ánigalo. Nimimika liti vema mota alitó okave.

Izesuni amimí okago alemó

(Mat 26:47-56; Luk 22:47-53; Zon 18:3-12)

43Láa loko lo kemeko noigo, izegipala 12 keikutí kigivéipo makó Zutá noago, vegená mukí keza ámegetiki niake gelekahosigi sopolo hánagi ali minake amó. Keza nene guguni giziaká vegi monó mogona apí ikimiaká vegi monó gizapa vegi keza emane amunaloka kimisilikago, 44nivake amimika liti vemámo gakó makó láa loko limó: Novinake ve makó agoka legeko nonugo nene ánigiiki ámina ve noive liki agizató aliki gizapa itiki alímiki vilo. 45Loko loake ake, Izesú noitoka litá oko vo amatoka aniteake, oho, tisatehove nolike agoka legeko namó. 46Lá okago lova ve nenete ake Izesuni agizató ali gikitiki alemó. 47Lá niago, amatoka mina vegenakutí makolímo aí sopolo hána nene golagutí segeake guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala apilike agata zeko isimó. 48Lá okago, Izesú nene lova vema láa loko lo kimimó: Neza nene laskoli nougo sopolo hánagi itó gelekahosigi aliki niake nigizató alitune liki niahe. 49Gamena gamena lekezagi monó zagusave napagú minuke monó lo keme keme oko minumómaló nigizató alisá amamó nehe. Lá ikamóza, emane amunaló nenikumú monó gakó luhuva gizinamó nene alévolé itive loko netá imane utó okave. 50Loko lokago, izegipala zuha nenete ahulimiake golisi hutilí iki vamó.
49 Luk 19:47, 21:37


Makí golisi vimó

51Lá ikago, gosohá ve makolímo gó gizopa agupeló likeake Izesuni nene ámegetoko novigo, ámina ve nene agizató alikago, 52góma nene gololohá oko ahulo kigizakú oake agupe zapakó golisi vimó.

Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó

(Mat 26:57-68; Luk 22:54-55, 63-71; Zon 18:13-14,19-24)

53Lá okago, Izesuni nene guguni gizoaká ve napa noitoka alímiki vikago, guguni giziaká ve napagi itó monó gizapa vegi monó mogona apí ikimiaká vegi alegesá iki minakú alímiki itemó. 54Izesuni alímiki nivago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko vike, guguni gizoaká ve napámini hé numunagú áneneló iteko ámina vémini gelekelé izegipategi minake lotó agupe lotá oko minamó.

55Lá noigo, guguni giziaká ve napagi keí kansolegi mukitó nene Izesuni apele hilitune liki soza hakupá gakóinimú vitagá amóza, 56hakupá gakó la ve nenete gakóini hamó lamamó. Mukí liki amupesamó nenazo, ali utó amamó. 57Makolite otiki hakupá gakó aikumú láa liki lamó: 58Eza nene monó zagusave napa kigizanitunú ginamóma imane zeko tele vizekinake, gamena losive makole noviko goha nigizanitunú gemitoha hanuva lokugo utó inogo ive loko noligo gulunimole. 59Liki lamóza, gakóini nene hamó gapoló vamigo, 60guguni giziaká vetini ve napáini nenémo holúikú oteake Izesuni loká otake goní nigitake nila gakotó geza ale viligoko lo kimitani gakó ma nomihe. 61Loko limóza, Izesú nene agepa apizeake minake gakó ale viligoko lo amemigo, guguni giziaká vetini ve napa nenémo goha loká otake limó: Geza gologí oletatane loko lo mola vema Ómasi agepoka loaká nouhámámini gipala noape. 62Loko loká omikago Izesú limó: Oo, nene mota nolane. Itó makó lo likimitoze, gililo. Okulumakutí lumu ve gihila neza amuza vémini agizani zamagaloka nougo, itó okulumalímini límusigú nolumugo ániganigave. 63Loko lokago, guguni giziaká vetini ve napa nenémo gele golesa oake luhoaká gola aleko polo noligike vegenala zuha láa loko lo kimimó: Gakola gilina vegená makó nanamú sele lokinake gakó goha lokiko gilitune. 64Ómasi avilegeko li gakó mota gilikaze. Nenemú lekeza gilikago nana onoive. Loko lokago, keza mukilite nakahunímini gakó lokaze, mota losé apilitune liki li hukitake, 65lugáate gituhú itake agoka agepaló nihitake kigizanitunú napeleke lamó: Geza gakó mogona lo utó oaká ve noitanimó nene, éaho nogipilihe lo utó oko lo lemezo. Liki likago, gelekelé izegipáinimate kigizanitunú apelemó.
58 Zon 2:19
,
62 Tan 7:13


Pitá Izesuni egamega otamó

(Mat 26:69-75; Luk 22:56-62; Zon 18:15-18, 25-27)

66Lá niago Pitá nene hé numuni amunaloka noigo, guguni gizoaká ve napámini gelekelé mohola makolímo oko ánigamó nene, 67Pitá nene agupe ló lotá oko noigo, ánigoake gonú napilike geza nene Nasalete numutotí ve Izesuki miniaká niasi vema noane. 68Loko lokago, Pitá eza egamega ike gakó lanimó nene ma gelemuve, itó mogonáa gele vevesamuve. Loko loake, gatekú nolimigo, 69ámina gelekelé mohó nenémo aí goha ánigoake alegesá iki mina vegenáma lo kimike ve imane Izesuni zuhagutí noive. 70Loko lokago, goha egamega hulupaváa imó. Lá okago, gamena komáisí neigo áminaló oti mina vegenalite Pitani goha láa liki li amemó: Géisi Galilaia ve noaninazo, géisi lamaná Izesuni zuhagutí noane. 71Liki likago, eza Ómasímini avogisaló lo hutoko lamaná noluze, soza litomó nene Ómasímo usí vizenimikatize, lekeza gakó nila ve nene ánigonamu vemú nilave, loko limó. 72Loko noli agepagi okoloho nenémo goha anó molamó. Anó molokago, Pitá nene Izesú lo ami gakó nene, okoloho nenémo gamena lositá anó molonamiko není ánigonamuve loko egamega onetatanimó nene gamena losive makole inogo ive loko amunaloka lo ami gakó goha geleake ive napa imó.

Copyright information for GAH